Kako so v družbo Terme Gaja vstopali solastniki: decembra 2008 je župan povedal, da je bilo za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, »kar pomeni, da je podjetje Vegrad stopilo v podjetje Terme Gaja s projektno dokumentacijo«. Na 17. redni seji (poročilo v Občanu 19. 3. 2010) je občinski svet sklenil, da Občina Destrnik ne bo kupila deleža od Vegrada. Po poslovnem registru je bil Vegrad solastnik do 6. 4. 2010, družba Emer-ing pa je solastnica od istega dne (31,82 %). Na kakšen način je Emer-ing pridobil delež, javno objavljeni viri ne navajajo; to bi pokazal zgodovinski izpisek iz sodnega registra.
Vir Občan, december 2008 (številka 12/2008, intervju z županom), str. 2; Občan, 19. 3. 2010, str. 2 (»Občina Destrnik ne bo kupila Vegradovega deleža«); CompanyWall, profil TERME GAJA d.o.o. (MŠ 2257831000), podatki AJPES, vpogled 1. 11. 2026; arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
Stroški termalne vrtine JAN-1/04 po objavah v glasilu Občan: novembra 2002 je bila predračunska vrednost vrtine okoli 80 milijonov tolarjev (≈ 333.800 €). Občinski svet je na 13. redni seji 30. 6. 2004 potrdil DIIP za geotermalno vrtino v investicijski vrednosti 99.895.234 tolarjev (≈ 416.900 €) in sprejel amortizacijski načrt za zadolževanje. Septembra 2004 je Občan zapisal, da je občina za vrtino pridobila 4 ha zazidalnih površin in »investitorski denar (81 mio – ribniški sklad, nepovratna sredstva in sredstva Ministrstva za okolje in prostor)« (81 milijonov tolarjev ≈ 338.000 €); prva prijava na razpis za sofinanciranje je bila zavrnjena. Pogodbo za vrtino sta septembra 2004 podpisala župan in direktor GZL Geoprojekt. Končnega stroška vrtine glasilo ni objavilo. (Preračun po menjalnem tečaju 239,64 SIT za 1 €.)
Vir Občan, 27. 11. 2002, str. 4; Občan, 20. 7. 2004, str. 13 (13. redna seja občinskega sveta, 30. 6. 2004); Občan, 24. 9. 2004 (podpis pogodbe in začetek vrtanja); arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
Preostali del glinokopa v Janežovcih je občina pridobila od podjetja OPTE Ptuj, ki je bilo skoraj v celoti v lasti Gorenja (prek hčerinske družbe Energygor). Dogovor je bil sklenjen 16. 3. 2004: OPTE Ptuj odpelje še aktivni del glinokopa (okoli 35.000 m³ gline), ves preostali del, ki ga ima v lasti, pa prenese na občino; del glinokopa ostane naravovarstveni rezervat. Po poročilu s seje občinskega sveta je šlo za »kompromisno rešitev o odvozu dodatnih trideset do štirideset tisoč kubičnih metrov gline – v zameno za pridobitev zemljišč«; občina je s tem postala lastnica 5 ha. Decembra 2005 je župan navedel, da je občina lastnica 8 ha zemljišč, od tega 4 ha stavbnih, in da je bilo po dogovoru z Gorenjem in OPTE Ptuj odpeljanih več kot 50.000 m³ gline.
Vir Občan, 9. 4. 2004, str. 23 (»Prenos lastništva na Občino Destrnik«) in poročilo s seje občinskega sveta v isti številki; Občan, 21. 12. 2005, str. 4 (intervju z županom); arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
V Janežovcih je nekoč delovala opekarna, ki je po navedbah župana pogorela okoli leta 1969; glino iz janežovskega glinokopa je nato desetletja vozila Opekarna Ptuj (OPTE Ptuj). Leta 2002 je Občina Destrnik odkupila 4,5 ha zemljišč opuščenega glinokopa. Po besedah župana so bila ta zemljišča pred tem v lasti »Sklada RS«, ne opekarne. Kupnina v glasilu Občan ni navedena. Septembra in oktobra 2002 so občani zemljišče čistili v delovnih akcijah (19. 10. 2002 se jih je zbralo 130).
Vir Občan, 27. 9. 2002 (»Se zgodba o glinokopu končuje?«); Občan, 27. 11. 2002, str. 2 (intervju z županom) in str. 4 (»Bodo res zrasle terme?«); Občan, 9. 4. 2004, str. 23 (»Prenos lastništva na Občino Destrnik«); arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
