Oktobra 2013 je župan Vladimir Vindiš v Občanu zapisal, da je bilo v družbo Terme Gaja »preneseno vse občinsko premoženje« in da je bilo vanjo »vloženih 3.366.000,00 evrov sredstev oz. vložkov«. Nekdanji župan Franc Pukšič je v naslednji številki odgovoril, da gre za razliko med »ocenjeno vrednostjo« in »vložkom občine«, in zapisal: »Ne, da smo kaj vložili, od Gorenja smo celo dobili okrog 80.000 evrov.«
Vir Občan, 17. 10. 2013, str. 2–3 (nagovor župana); Občan, 21. 11. 2013, str. 3 (odziv Franca Pukšiča); arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
Kako so v družbo Terme Gaja vstopali solastniki: decembra 2008 je župan povedal, da je bilo za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, »kar pomeni, da je podjetje Vegrad stopilo v podjetje Terme Gaja s projektno dokumentacijo«. Na 17. redni seji (poročilo v Občanu 19. 3. 2010) je občinski svet sklenil, da Občina Destrnik ne bo kupila deleža od Vegrada. Po poslovnem registru je bil Vegrad solastnik do 6. 4. 2010, družba Emer-ing pa je solastnica od istega dne (31,82 %). Na kakšen način je Emer-ing pridobil delež, javno objavljeni viri ne navajajo; to bi pokazal zgodovinski izpisek iz sodnega registra.
Vir Občan, december 2008 (številka 12/2008, intervju z županom), str. 2; Občan, 19. 3. 2010, str. 2 (»Občina Destrnik ne bo kupila Vegradovega deleža«); CompanyWall, profil TERME GAJA d.o.o. (MŠ 2257831000), podatki AJPES, vpogled 1. 11. 2026; arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
Stroški termalne vrtine JAN-1/04 po objavah v glasilu Občan: novembra 2002 je bila predračunska vrednost vrtine okoli 80 milijonov tolarjev (≈ 333.800 €). Občinski svet je na 13. redni seji 30. 6. 2004 potrdil DIIP za geotermalno vrtino v investicijski vrednosti 99.895.234 tolarjev (≈ 416.900 €) in sprejel amortizacijski načrt za zadolževanje. Septembra 2004 je Občan zapisal, da je občina za vrtino pridobila 4 ha zazidalnih površin in »investitorski denar (81 mio – ribniški sklad, nepovratna sredstva in sredstva Ministrstva za okolje in prostor)« (81 milijonov tolarjev ≈ 338.000 €); prva prijava na razpis za sofinanciranje je bila zavrnjena. Pogodbo za vrtino sta septembra 2004 podpisala župan in direktor GZL Geoprojekt. Končnega stroška vrtine glasilo ni objavilo. (Preračun po menjalnem tečaju 239,64 SIT za 1 €.)
Vir Občan, 27. 11. 2002, str. 4; Občan, 20. 7. 2004, str. 13 (13. redna seja občinskega sveta, 30. 6. 2004); Občan, 24. 9. 2004 (podpis pogodbe in začetek vrtanja); arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
V Janežovcih je nekoč delovala opekarna, ki je po navedbah župana pogorela okoli leta 1969; glino iz janežovskega glinokopa je nato desetletja vozila Opekarna Ptuj (OPTE Ptuj). Leta 2002 je Občina Destrnik odkupila 4,5 ha zemljišč opuščenega glinokopa. Po besedah župana so bila ta zemljišča pred tem v lasti »Sklada RS«, ne opekarne. Kupnina v glasilu Občan ni navedena. Septembra in oktobra 2002 so občani zemljišče čistili v delovnih akcijah (19. 10. 2002 se jih je zbralo 130).
Vir Občan, 27. 9. 2002 (»Se zgodba o glinokopu končuje?«); Občan, 27. 11. 2002, str. 2 (intervju z županom) in str. 4 (»Bodo res zrasle terme?«); Občan, 9. 4. 2004, str. 23 (»Prenos lastništva na Občino Destrnik«); arhiv glasila: destrnik.si/objave/63
